Skoči na vsebino

Štirinožni rančarji

Vsako živo bitje, ki živi na posestvu je del Rančarske družine. In prav vsak del družine bogati ranč s svojimi danostmi in potenciali.
Večina smo dobili od (bivših) lastnikov, ko so se znašli v situaciji, da za žival niso več mogli optimalno poskrbeti. Ali je bila za to časovna, zdravstvena ali pa finančna ovira.

Želite spoznati člane naše  družine? 

Z vami želimo deliti njihove osebnosti in njihove življenjske zgodbe (kar je znano nam).

Ostale živali

Maks

kuža

Čunolina

pujsa

Ofelija

pujsa

Marjetica

kozica

Binca

Ovčka
PETNATI ČLANI

Konji

Trenutno je ranč dom naslednjim konjem: 

Indi

Beti

Kan

Bella

Pri nas delujemo po načelu, da je tudi konj družinski član in se ga zato ne prodaja ali podarja in ostane pri nas do smrti. Tako imamo kar nekaj starejših konj, ki potrebujejo posebno oskrbo. Le te konji so včlanjeni v projekt Angel varuh, kjer lahko vsak človek, ki želi pomagati postane Angel varuh določenemu konju ter nam tako  pomaga pričarati invalidnemu ali ostarelemu konju lepo in kvalitetno življenje na stara leta. 

Val

angel varuh

Gaja

Angel Varuh

Pegaz

Angel Varuh

Darko

Angel Varuh

Tajga

Angel Varuh

Zanzibar

Angel Varuh

Gipsy

Angel Varuh

Iza

Angel Varuh

"Pičipokiji"

»Pičipokiji« so naši štirje mini konjički, kateri ne presegajo višine 70cm na vihru. Trije so k nam prišli iz Društva za zaščito konj, kamor so bili pripeljani maja 2019. V Društvo so prišli po tem, ko jih je neodgovorna oseba namerno spustila sredi travnikov , ko se jih je naveličala. En mesec so se sami potikali po travnikih in gozdovih, a šele ko so s svojimi sprehodi začeli motiti promet, je nekdo poklical Društvo za zaščito konj za pomoč. Ker konjički niso bili čipirani v društvu niso mogli najti njihovih lastnikov. Po prihodu so bili konjički veterinarsko »obdelani« (veterinarski pregled, obisk kovača in korekcije kopit, obisk zobozdravnika,…). Na začetki so se konjički bali ljudi in z nami niso želeli nikakršnega stika. V društvu so jim kazali, da so ljudje vredni zaupanja, znajo zelo dobro popraskati na srbečih mestih in pocrkljati, ko si to konjiček zaželi. Lola je najhitreje ugotovila, da so ljudje niso tako napačni, medtem ko sta bila Piki in Lučka še malce bolj zadržana. V društvu zmeraj zagotovijo popolno in dokončno obravnavo konja, preden ga dajo v posvojitev, tako da je konj ko pride do novega lastnika zdravstveno priskrbljen, socializiran in navajen osnovnih opravil pri konju (krtačenje, dvigovanje nog, hoje na povodcu in potencialno ujahan). Kljub temu, da v začetku julija »pičipokiji« vsega tega še niso bili navajeni, so na našo prošnjo in izrecno željo prišli k nam, saj smo verjeli, da jih teh vrlin lahko navadimo tudi mi. Četrti »pičipoki«, Henri pa je prišel na ranč letos v začetku leta, ko se je njegov bivši lastnik selil in je želel Henrija dati v klavnico. Njuni sosedi pa se je Henri zasmilil, saj je prav prijeten in prisrčen konjiček in si je zadala nalogo, da konjička reši pred klavnico. Obrnila se je na prijatelja, Gregorja Vrhovnika, ki je nato poskrbel za vso potrebno »papirologijo« in finančna sredstva za kastracijo in premik ponija Henrija k nam (za kar smo mu neizmerno hvaležni).

Henri

Angel Varuh

Lola

Angel Varuh

Piki

Angel Varuh

Lučka

Angel Varuh