Maks je prišel k nam iz Bosne in Hercegovine. Rojen Ljubljančan je bil kot mladiček odpeljan h starejši gospe, katera ga je imela neizmerno rada. Pri Maksovih 3 letih pa je gospa preminula. Psa je dobila družina pokojne lastnice a ga niso mogli vzeti h sebi, saj živijo v Ljubljani, ter nimajo dovolj prostora za takšnega kužka. Najprej so poizkusili, da bi kuža ostal v Bosni, saj ga niso želeli ponovno zmesti s selitvijo. Kar pa se ni obneslo, saj mu brezpogojne ljubezni, katero mu je dajala prejšnja lastnica ni ponudil  nihče. Po srečnem naključju so se obrnili na nas. Povedali so, da je kuža lepo vzgojen, a ima nekaj problemov. Prvi problem je to, da je vsakega človeka neizmerno vesel in bi še tatu pomagal stvari odnesti v avto. Drugi problem je to, da ne laja in tretji, da lovi žogo. Po vsem omenjenem, smo ugotovili, da je kuža ravno prav »problematičen« za k nam. Kar so pa pozabili omeniti je to, da Maksi preganja vse ostale živali. No, z tem smo se kar nekaj časa ukvarjali, tako da je danes naš kuža brez problema ob kozici, katera razposajeno teka naokoli, lačno gleda Čunolino, ali mu bo le pustila kakšen grižljaj in hodi za konji, brez da bi se jim zaganjal v noge. Res je, da ob konjih v galopu včasih še vedno podleže skušnjavi… no, nekaj pa le mora pokazati;). Prav posebej pa smo ponosni nanj (malo pa tudi na nas) saj smo prišli tako daleč, da pusti celo mucke pri miru in se jim še celo umakne, če mu gredo naproti.

Maksi je sedaj pasji kralj Mančinega srca, na katero je tudi precej navezan. Redko se zgodi, da je dlje kot nekaj metrov od nje. Kljub veliko energije in oboževanju dolgih potepanj ne gre na sprehod z tujo osebo, če mu Manca izrecno ne reče, da lahko.

Maksi neizmerno uživa ob božanju, krtačenju in kakršni koli pozornosti otrok, če le niso premajhni. Od najmlajših ljubiteljev živali se raje odmakne na varno razdaljo (no, nikoli ne veš, kdaj te bo tisto malo nekosmato, puzajoče bitje pocukalo ali prijelo za rep – kljub temu, da Manca vedno pazi, da otroci niso preblizu ali, bog ne daj grobi). Vseh obiskovalcev se neizmerno razveseli in prav zmedeno in žalostno gleda za njimi, če ga vsaj malo ne pocrkljajo. Do ostalih kužkov je Maks zelo prijazen in se razveseli vsakega njihovega obiska. Mogoče mu prvi stik ne gre najbolje od tačk, zato pa je ob prvi nesigurnosti drugega psa izjemo razumevajoč in sočuten. Marsikateremu kosmatincu bi lahko pokazal, kakšen izgleda stabilen, razumen pes, ki stoji z vsemi štirimi tačkami na trdnih, realnih tleh.