Je 24 letna kobila, ki se je skotila na ranču. Njena mama je bila Kaja, oče pa Gazal. Ima še brata Pegaza. Gaja je naša »princeska«. Takoj, ko se je Gaja skotila je dobila prav posebno mesto v Andrejevem srcu. Ne samo Andrejevem, vsi stalni rančarji smo jo imeli za malo princesko. Gaja nas je s svojim prihodom popolnoma presenetila. No, skoraj popolnoma. Nekega dne, je Darja opazila, da ima Kaja na obrazu »materinski izraz«. Ker je nismo pripuščali, se ji je to zdelo čudno in ko je to povedala veterinarju se ji je le ta smejal. A nasmešek na obrazu mu je zamrl, ko je pregledal kobilo in ugotovil, da je res breja in ne smo to, breja je že sedem mesecev. Na srečo, sta Darja in Andrej takoj pripravila »porodni« boks, kjer je za nastilij namesto žagovine slama, saj je Kaja žrebila le en mesec po veterinarskem pregledu. Žrebički se na noge postavijo kaj kmalu po rojstvu. Seveda so prvi poizkusi vstajanja precej negotovi in navadno se žrebički ne uspejo postaviti na noge v prvem poizkusu. Tako je Gaja vstala in padla, pa spet vstala in spet padla. Po petnajstih minutah je Andrej rekel, da ji bo malce pomagal, saj se bo tole malo bitjece še poškodovalo od vseh padcev. In res, stopil je do žrebička in mu pomagal na noge. Takoj, ko se je dotaknil tega malega bitjeca se je med njima prebudila prav posebna ljubezen. Gaja je Andreja skoraj zamenjala za mamico, a je hitro ugotovila, da iz te moke ne bo kruha oziroma iz Andreja ne bo mleka in odhitela k pravi mami Kaji. Tako je od začetka svojega življenja imela Gaja veliko prednosti pri Andreju. Tudi konji so jo sprejeli s prav posebnimi častmi. In tako je Gaja postala princeska ranča, katri so konji dajali prednost pri hranjenju in napajanju, ljudje pa so jo crkljali in jo razvajali s priboljški.

Tako je kljub svojim 26 letom še danes rančarska scrkljanka in princeska. A naj vas to ne zavede, kljub posebnemu statusu v našem hlevu je Gaja vedno vedela, kje so meje in kaj si lahko dovoli. Svojega statusa ni nikoli izkoriščala.

Danes se ji pozna, da je starejša kobila. Je umirjena starejša dama, ki ve, da je »šefica« svoje črede in to vsakemu konjskemu novincu pokaže. Ona bo prva jedla ali pila, ostali konji se ji morajo umakniti, z izjemo Pegaza. Z njim ima tisto pravo povezavo pravega prijateljstva. Neizkušenemu očesu naša Gaja da prvi vtis muhavosti, oziroma po bolje rečeno, Gaja izgleda kot, da ni nikoli zadovoljna. A to je le odraz njene izjemne nežnosti in občutljivosti. Gaja je venomer zaskrbljena. Zaskrbljena je za svoje prijatelje konje, za dvonožne prebivalce ranča, za obiskovalce.

Danes je ne jahamo več in je v popolnem penzionu. Pred nekaj leti je začela šepati, veterinarski pregled pa je razkril, da ima kalcinacije v desnem biclju. Takoj smo jo nehali uporabljati za jahanje, kar pa se ji danes pozna na konstituciji telesa. Takoj po upokojitvi je Gaja postala drugačna. Dobila je siv odtenek grive in tudi v dlaki po glavi in telesu smo zasledili sive dlake. A volja do življenja in njen karakter je ostal isti. Potrebuje posebno hrano, ki je dovolj kalorična a ni polna beljakovin, da bi ji zastajale v telesu. Zelo pa uživa, ko jo vseeno uporabimo za equility in ji s tem popestrimo dan.

Pri krtačenju in drugih aktivnostih mora imeti ob sebi osebo, s katero se je povezala in jo razume. S pravilnim pristopom je to najbolj poslušen konj, če pa v pristopu do nje nekaj manjka, se enostavno obrne stran in te ignorira. Mogoče jo bo kakšen priboljšek odtajal, a ne vedno.

Na hitro, Gaja je samostojna in ponosna kobila, ki je izjemno nežna in le to deli z vsakim, ki si vzame malce časa ter jo želi spoznati.