Dvonožni rančarji
Vsako živo bitje, ki živi na posestvu je del Rančarske družine. In prav vsak v družini bogati ranč s svojimi danostmi in potenciali.
Trenutno za štirinožne in pernate člane skrbita:
Manca Grubič
Lahko bi rekli, da je Manca "kriva" za nastanek Ranča, saj je svojim rojstvom urtdila razmerje Darje in Andreja, ustanovitelja Ranča Kaja in Grom. Ko sta izvedela, da bosta dobila naraščaj, sta spakirala "kufre" in se preselila v Logatec. V pičlih 9 mesecih sta morala iz razpadajoče 250 let stare kmetije pripraviti domek zase, otročka, psa in konje.
Tako je Manca že od rojstva živela v družbi živali, naredila soje prve korake ob konjih, po otroško preimenovala Enterja in opazovala delo svojih staršev. Ljubezen do živali je sicer v osnovni šoli zamenjala za ljubezen do knjig, ob katerih je preživela ure in ure. A že ob izbiri in vstopu v srednjo šolo je vedela, da je njena prihodnost na ranču, s konji in ostalimi živalmi. Kot srednješolka je Manca poleti pomagala na poletnih taborih in pri vodenju rojstnih dni. Pri 16 letih se je sama udeležila svojega prvega šestdnevnega seminarja Tellington TTouch metode v Švici. Svoje izobraževanje je nadeljevala predvsem v Združenih državah Amerike in pri svojih 23 letih dosegla naziv Tellington TTouch practitioner 2 stopnje za konje, kasneje pa še Tellington TTouch practitioner 1 stopnje za pse. Leta 2013 je pridobila tudi naziv EPOS energetski osteopat za pse. Manca je leta 2016 uradno prevzela vodenje ranča, kateri danes nudi dom petnajstim konjem, dvema puskoma, trem kozicam,... in še bi lahko naštevali.
Manca je od nekdaj oboževala otroke in delo z njimi. Posebno rada je povezovala mlajše otroke z živalmi in naravo. Sedaj ima tri svoje nabrite glavice, ki ji prinašajo neizmerno veselje (pa seveda tudi nekaj skrbi in sivih las) ter je na vse tri neizmerno ponosna.
Janja Grebenšek
Janjo je pomladi leta 2019 življenje pripeljalo nazaj na ranč, kjer si je želela preživeti nekaj dni v naši družbi, se malce »odklopiti« in spočiti ter ponovno najti življenjsko pot zase. Tekom preživetega časa pri nas in pogovorov z Manco sta prišli do zaključka, da bi bilo prav super (tako za Ranč kot zanjo), če se rančarski družini pridruži za malce daljše časovno obdobje. Tako je v začetku poletja »spakirala kufre« in se iz Ljubljane preselila k nam. S seboj pa je pripeljala tudi malo trmasto kepico dlake, mucko Zigi. Zigi pri nas zelo uživa v naravi in ob podenju mišk v hlevu ter prav nič ne pogreša zaprtega ljubljanskega stanovanja. Enako tudi Janja (z izjemo, da Janja ne podi miške, temveč konje po ranču, ko pobegnejo). Janja je po končani srednji šoli za farmacijo kozmetiko in zdravstvo, kjer je obiskovala program zobotehnike nadaljevala šolanje na Zdravstveni univerzi v Ljubljani (program laboratorijski zobni protetik). A je tekom študija ugotovila, da le ta poklicna pot ni ravno prava zanjo. Kot veliko študentov je tudi Janjo potegnilo v gostinske vode, kjer pa tudi ni začutila prave življenjske poti saj svoje kreativnosti ni mogla izražati poleg tega pa ni imela dovolj izzivov za svojo iznajdljivost. Na ranču pa vedno dobi nov izziv in trenutno »raztura« s prepoznavnostjo Ranča na socialnih omrežjih. Kot smo že napisali je Janja polna novih domislic in rešitev, je iznajdljiva ter delavna. Kljub temu, da včasih deluje zelo samozavestno je nežna in senzibilna, kar so naši štirinožni prijatelji že ugotovili in le to pridno uporabijo v svoj prid. Velika danost Janje je, da se zaveda, da se celo življenje učimo in se hitro uči na vsakem koraku.